O podjetju
Sistemi
Reference
Certifikati
Ali veste?

English version
Ali veste?

19.09.2002, Ljubljana - Primož Cimerman

Kaj Internet sploh je?

Ali je skupek žic, mogoče informacij, le kdo ga ima v lasti, kdo ga nadzira, ...?? Vprašanj kolikor hočemo, pa ga kljub temu vsi uporabljamo. Nekateri za elektronsko pošto, nekateri za iskanje informacij, nekateri za prodajo in tako dalje. Res je, Internet je skupek, je eden najhitreje rastočih tehnologij, tako informacijskih kot tehničnih. Za nekatere dolga doba, za nekatere kratka. Če povzamemo, da smo letos praznovali 10 obletnico prvega mednarodnega priklopa v svet interneta in pogledamo zgodovino, opazimo kakšen neverjeten je ta tehnološki napredek. Ravno prejšnji mesec sem priključeval CNC orodjarski stroj na Internet. Samo nekaj časa nazaj sem stal pred CNC računalnikom in ročno iz ročno napisanega lista prepisoval koordinate in danes? Zakaj? Programe za izdelavo orodij delajo v Nemčiji in od tam stroj tudi usmerjajo. Samo še stojimo poleg in gledamo. No ja o tem mogoče kdaj drugič.

Res je težko gledati in slediti vsem novim razvojnim uspešnicam, zato je pri Internetu nujno potrebno redno mesečno, da ne rečemo celo tedensko izobraževanje. In to je naš namen te rubrike! Na čim bolj enostaven način predstaviti vse kar se dogaja na tem področju in kako to uporabiti v svojem lastnem poslovanju.
Za lažje nadaljevanje lahko preberete o tem
Kdo smo?, da boste lažje sledili celotni vsebini.

Vseh naših strank ne bi našteval, vendar je tem poslu dela več kot preveč in še vedno narašča. Saj vedno več in to prav vsi, uporabljamo Internet kot orodje za doseganje boljših poslovnih rezultatov.

Če želimo internet kvalitetno uporabljati in razumeti njegove aktivnosti, ga moramo spoznati. Naj povem, da je knjig na to temo malo morje, vendar, le kdo bi vse to prebral, da bi si ustvaril pravilno sliko. Zatorej, kratek zgodovinski pregled "interneta".

Originalno so želeli "robusten" sistem, ki bi kljuboval vsem morebitnim težavam. Začelo pa naj bi v ameriški vojski, kot zaščita pred katastrofami, ob morebitnem zračnem napadu. To so bila 60 leta in obdobje hladne vojne, ki jo vsi dobro poznamo. Ideja je bila, če Sovjeti napadejo na eno od centralnih komunikacijskih lokacij, bi ostale še vedno nemoteno komunicirale med seboj in nobena komunikacija ne bi bila izgubljena. Ker je bila razvita v agenciji z imenom"Advanced Research Project Agency" so dali omrežju ime ARPAnet. Kakorkoli že, naenkrat se je začelo povečevati število univerzitetnih medsebojnih povezav v tem omrežju. Seveda se je vzporedno z raziskovalno mrežo razvilo tudi vojaško omrežje MILnet. V letu 1980 je nacionalna znanstvena fundacija, "National Science Foundation" ustanovila NSFnet in povezala med seboj dva super računalnika na veliki hitrosti, ki je do takrat še niso poznali in je s tem na nek način prevzela nadzor od ARPAnet-a, nad današnjim tako imenovanim Internetom. V letu 1991 so ustanovili osnovo za nacionalne raziskave "National Research" in izobraževalnim omrežjem "Education network (NREN)". Naloga omrežja NREN je bila postavitev in vzdrževanje hitrih in visoko kapacitetnih omrežij, ki bi pripomogle tudi k komercialnem pristopu na Internet.

V začetnih letih je bil komercialni razvoj zelo nespremenljiv zaradi posebne politike NSF-ja, "Acceptable Use Policy" AUP, ki je prepovedovala kakršno koli komercialno dejavnost. Kakorkoli že, podjetje General Motors je pričel s prodajo avtomobilov preko spleta in istočasno je postal splet uporaben za naročanje in informiranje.

Internet se je v tem obdobju tako močno spremenil, da je v prvi polovici leta 1994 domena .com (komercialna domena), presegla število domen .edu (izobraževalna domena). V juniju je bilo registriranih 1300 novih domen, naslednji mesec pa že dodatnih 1700. In tako se je razvila komercialna era uporabe Interneta.

Ne smemo pozabiti še kup enih podjetji , ki so pomagali ustvarjati Internet. Naj naštejem pa samo nekaj imen, v primeru, da jih kje zasledite, katerim se pripisujejo ustanovitev Interneta.V tem delu Bill Gatesa še ni, samo za v vednost. Veliko ime tudi danes, IBM. NSF-net je svoje omrežje postavljal na IBM računalnikih: RISC 6000.

Prav tako zelo znano ime, Netwok solutions http://www.networksolution.com/ kjer lahko še dandanes registrirate svojo mednarodno domeno (COM, NET, ORG in tiste najnovejše, BIZ, INFO, TV.....). Ne smemo pozabiti niti imenika Yahoo, http://www.yahoo.com/ , ki je omogočil lažje in bolj pregledno iskanje po internetu.

Ko pa se ustavljamo pri imenih lahko omenimo Tim Berners -Lee-a, ki je deloval v podjetju Cern v Švici, kje je danes žal ne vem. Tim velja za človeka , ki je pripeljal WEB do široke rabe. Naredil je grafični vmesnik, ki so bili v začetku poznani kot MOSAIC in NETSCAPE. Tako je! Eden izmed prvih brskalnikov je bil Netscape in ne Microsoftov Explorer. Mosaic je razvil Nacionalni center za super računalnike v Ameriki: (NCSA), katerega je kupilo podjetje SPYGLAS in šele od njih je Microsoft odkupil pravico do kode in tako je nastal Microsoft Explorer 2.0., ki ga lahko še danes vidimo pri namestitvi operacijskega sistema NT 4. V tistem času je bil Netscape veliko bolj napreden, saj je s seboj prinesel protokol SSL (secure socket layer) - kodirane povezave, ki se danes uporabljajo, seveda v izboljšanih verzijah, pri podatkih za katere ne želimo, da so vidni. (kreditne kartice, telebanking, kodirana pošta itd.)

In kje je Slovenija v tem svetovnem razvoju?

Ugotovili smo, da se je internet začel močneje razvijati v 90 letih, tako je tudi pri nas nastalo podjetje z imenom Yunak, ki ga je vodila Borka Jerman Blažič. Danes pa deluje na IJS (Inštitut Jožef Štefan). Yunak je skrbel za akademsko omrežje, v katerega so bili vključena vsa bivša akademska raziskovalna omrežja, bivših republik Jugoslavije. V Sloveniji še danes obstaja organizacija z imenom Arnes. Na tak način lahko izpostavimo še dva imena pri nas: Bonač in Javk, vodilna človeka pri Arnesu še danes. Komercialno pa se je začel internet ponujati leta 1992 ko je podjetje NIL ponudilo prvo komercialno storitev - elektronsko pošto preko svojega sistema. Danes jih poznamo kot vodilno podjetje na področju prodaje CISCO produktov, ki so obenem tudi najbolj razširjen produkt v Sloveniji za velika omrežja. Jasno tudi najdražji, kar pa se v današnjem času že močno spreminja. O tej opremi bomo pisali v kakšni prihodnji izdaji.

Glede na obdobje leto 1991 si lahko predstavljamo kakšno je bilo ozračje v takratni Jugoslaviji. Edina mednarodna povezava je bila iz Beograda v Avstrijo, preko voda 9.6 KB/s, ki je bil namenjen predvsem za elektronsko pošto. To omrežje se je takrat imenovalo BITNET in so jo uporabljale prav vse nekdanje republike.

Kaj se je še uporabljalo?

Telekom je imel X 400, ki pa ni imel preveč povezav v različne države. Arnes je testiral povezavo v Nemčijo. Fakulteta za računalništvo z mag. Ivan Pepelnjakom, pa je vzpostavila povezavo v Amsterdam, ki je veliko pripomogla k lažjemu komuniciranju s svetom v obdobju napetosti in vojne. Tudi zaradi te povezave, se je marsikaj izvedelo kar bi najverjetneje ostalo skrito. O vsem tem veliko pove članek izdan 11. julija v Beograjski reviji Politika. Kdor bi želel vedeti kaj več, bo moral v knjižnico ali kakšen arhiv in poiskati ta članek. (Srbski dinar, za slovenačku propagandu!)

Največ mednarodnega prometa se je tako prenašalo preko Štefanovega (IJS) X400, manj preko Telekomovega. V tem obdobju smo imeli klasične najete vode X 25, povezane med seboj z modemi majhnih hitrosti, 1.2 KB/s, 2.4 KB/s in jasno, bilo je zelo drago. Za primerjavo naj povem, da lahko danes dobite hitrosti: ADSL 512 KB/s za 13.000 sit mesečno in kabel 768 KB/s za 8.000 sit mesečno. Žal cene za 1.2 KB/s ne znam izračunati, da bi lahko primerjali, zato naj hitrost pove zadosti. V tistem obdobju so nastali tako imenovani BBS-ji (buletin board system) - elektronske oglasne deske, kjer so bile na voljo razne datoteke, predvsem komunikacijski programi in "slike J". Še vedno pa smo vse te datoteke raje prenašali preko Arnesa v obliki elektronske pošte, saj so bili prenosi, recimo iz Avstralije astronomsko dragi in so si jih lahko privoščile samo največje takratne organizacije.

Za uvod o Internetu, bi bilo dovolj, naslednjič bo sledila tema o trenutnih internetnih povezavah in zmožnostih priklopa na internet ter razlaga posameznih sistemov, ki so primerna in priporočljiva, za majhna in srednja podjetja. Upam, da vam ta zgodovina ni preveč zagrenila dneva in lep pozdrav do naslednje številke. Če pa imate željo in idejo o čem naj bi pisal, pa lahko pišete na e-mail naslov.