19.09.2002,
Ljubljana - Primož Cimerman
Kaj
Internet sploh je?
Ali
je skupek žic, mogoče informacij, le kdo ga ima v lasti, kdo
ga nadzira, ...?? Vprašanj kolikor hočemo, pa ga kljub temu
vsi uporabljamo. Nekateri za elektronsko pošto, nekateri za
iskanje informacij, nekateri za prodajo in tako dalje. Res
je, Internet je skupek, je eden najhitreje rastočih tehnologij,
tako informacijskih kot tehničnih. Za nekatere dolga doba,
za nekatere kratka. Če povzamemo, da smo letos praznovali
10 obletnico prvega mednarodnega priklopa v svet interneta
in pogledamo zgodovino, opazimo kakšen neverjeten je ta tehnološki
napredek. Ravno prejšnji mesec sem priključeval CNC orodjarski
stroj na Internet. Samo nekaj časa nazaj sem stal pred CNC
računalnikom in ročno iz ročno napisanega lista prepisoval
koordinate in danes? Zakaj? Programe za izdelavo orodij delajo
v Nemčiji in od tam stroj tudi usmerjajo. Samo še stojimo
poleg in gledamo. No ja o tem mogoče kdaj drugič.
Res
je težko gledati in slediti vsem novim razvojnim uspešnicam,
zato je pri Internetu nujno potrebno redno mesečno, da ne
rečemo celo tedensko izobraževanje. In to je naš namen te
rubrike! Na čim bolj enostaven način predstaviti vse kar
se dogaja na tem področju in kako to uporabiti v svojem
lastnem poslovanju.
Za lažje nadaljevanje lahko preberete o tem
Kdo smo?, da
boste lažje sledili celotni vsebini.
Vseh
naših strank ne bi našteval, vendar je tem poslu dela več
kot preveč in še vedno narašča. Saj vedno več in to prav
vsi, uporabljamo Internet kot orodje za doseganje boljših
poslovnih rezultatov.
Če
želimo internet kvalitetno uporabljati in razumeti njegove
aktivnosti, ga moramo spoznati. Naj povem, da je knjig na
to temo malo morje, vendar, le kdo bi vse to prebral, da
bi si ustvaril pravilno sliko. Zatorej, kratek zgodovinski
pregled "interneta".
Originalno
so želeli "robusten" sistem, ki bi kljuboval vsem
morebitnim težavam. Začelo pa naj bi v ameriški vojski,
kot zaščita pred katastrofami, ob morebitnem zračnem napadu.
To so bila 60 leta in obdobje hladne vojne, ki jo vsi dobro
poznamo. Ideja je bila, če Sovjeti napadejo na eno od centralnih
komunikacijskih lokacij, bi ostale še vedno nemoteno komunicirale
med seboj in nobena komunikacija ne bi bila izgubljena.
Ker je bila razvita v agenciji z imenom"Advanced Research
Project Agency" so dali omrežju ime ARPAnet. Kakorkoli
že, naenkrat se je začelo povečevati število univerzitetnih
medsebojnih povezav v tem omrežju. Seveda se je vzporedno
z raziskovalno mrežo razvilo tudi vojaško omrežje MILnet.
V letu 1980 je nacionalna znanstvena fundacija, "National
Science Foundation" ustanovila NSFnet in povezala med
seboj dva super računalnika na veliki hitrosti, ki je do
takrat še niso poznali in je s tem na nek način prevzela
nadzor od ARPAnet-a, nad današnjim tako imenovanim Internetom.
V letu 1991 so ustanovili osnovo za nacionalne raziskave
"National Research" in izobraževalnim omrežjem
"Education network (NREN)". Naloga omrežja NREN
je bila postavitev in vzdrževanje hitrih in visoko kapacitetnih
omrežij, ki bi pripomogle tudi k komercialnem pristopu na
Internet.
V
začetnih letih je bil komercialni razvoj zelo nespremenljiv
zaradi posebne politike NSF-ja, "Acceptable Use Policy"
AUP, ki je prepovedovala kakršno koli komercialno dejavnost.
Kakorkoli že, podjetje General Motors je pričel s prodajo
avtomobilov preko spleta in istočasno je postal splet uporaben
za naročanje in informiranje.
Internet
se je v tem obdobju tako močno spremenil, da je v prvi polovici
leta 1994 domena .com (komercialna domena), presegla število
domen .edu (izobraževalna domena). V juniju je bilo registriranih
1300 novih domen, naslednji mesec pa že dodatnih 1700. In
tako se je razvila komercialna era uporabe Interneta.
Ne
smemo pozabiti še kup enih podjetji , ki so pomagali ustvarjati
Internet. Naj naštejem pa samo nekaj imen, v primeru, da
jih kje zasledite, katerim se pripisujejo ustanovitev Interneta.V
tem delu Bill Gatesa še ni, samo za v vednost. Veliko ime
tudi danes, IBM. NSF-net je svoje omrežje postavljal na
IBM računalnikih: RISC 6000.
Prav
tako zelo znano ime, Netwok solutions http://www.networksolution.com/
kjer lahko še dandanes registrirate svojo mednarodno domeno
(COM, NET, ORG in tiste najnovejše, BIZ, INFO, TV.....).
Ne smemo pozabiti niti imenika Yahoo, http://www.yahoo.com/
, ki je omogočil lažje in bolj pregledno iskanje po internetu.
Ko
pa se ustavljamo pri imenih lahko omenimo Tim Berners -Lee-a,
ki je deloval v podjetju Cern v Švici, kje je danes žal
ne vem. Tim velja za človeka , ki je pripeljal WEB do široke
rabe. Naredil je grafični vmesnik, ki so bili v začetku
poznani kot MOSAIC in NETSCAPE. Tako je! Eden izmed prvih
brskalnikov je bil Netscape in ne Microsoftov Explorer.
Mosaic je razvil Nacionalni center za super računalnike
v Ameriki: (NCSA), katerega je kupilo podjetje SPYGLAS in
šele od njih je Microsoft odkupil pravico do kode in tako
je nastal Microsoft Explorer 2.0., ki ga lahko še danes
vidimo pri namestitvi operacijskega sistema NT 4. V tistem
času je bil Netscape veliko bolj napreden, saj je s seboj
prinesel protokol SSL (secure socket layer) - kodirane povezave,
ki se danes uporabljajo, seveda v izboljšanih verzijah,
pri podatkih za katere ne želimo, da so vidni. (kreditne
kartice, telebanking, kodirana pošta itd.)
In
kje je Slovenija v tem svetovnem razvoju?
Ugotovili
smo, da se je internet začel močneje razvijati v 90 letih,
tako je tudi pri nas nastalo podjetje z imenom Yunak, ki
ga je vodila Borka Jerman Blažič. Danes pa deluje na IJS
(Inštitut Jožef Štefan). Yunak je skrbel za akademsko omrežje,
v katerega so bili vključena vsa bivša akademska raziskovalna
omrežja, bivših republik Jugoslavije. V Sloveniji še danes
obstaja organizacija z imenom Arnes.
Na tak način lahko izpostavimo še dva imena pri nas: Bonač
in Javk, vodilna človeka pri Arnesu še danes. Komercialno
pa se je začel internet ponujati leta 1992 ko je podjetje
NIL ponudilo prvo komercialno storitev - elektronsko pošto
preko svojega sistema. Danes jih poznamo kot vodilno podjetje
na področju prodaje CISCO produktov, ki so obenem tudi najbolj
razširjen produkt v Sloveniji za velika omrežja. Jasno tudi
najdražji, kar pa se v današnjem času že močno spreminja.
O tej opremi bomo pisali v kakšni prihodnji izdaji.
Glede
na obdobje leto 1991 si lahko predstavljamo kakšno je bilo
ozračje v takratni Jugoslaviji. Edina mednarodna povezava
je bila iz Beograda v Avstrijo, preko voda 9.6 KB/s, ki
je bil namenjen predvsem za elektronsko pošto. To omrežje
se je takrat imenovalo BITNET in so jo uporabljale prav
vse nekdanje republike.
Kaj
se je še uporabljalo?
Telekom
je imel X 400, ki pa ni imel preveč povezav v različne države.
Arnes je testiral povezavo v Nemčijo. Fakulteta za računalništvo
z mag. Ivan Pepelnjakom, pa je vzpostavila povezavo v Amsterdam,
ki je veliko pripomogla k lažjemu komuniciranju s svetom
v obdobju napetosti in vojne. Tudi zaradi te povezave, se
je marsikaj izvedelo kar bi najverjetneje ostalo skrito.
O vsem tem veliko pove članek izdan 11. julija v Beograjski
reviji Politika. Kdor bi želel vedeti kaj več, bo moral
v knjižnico ali kakšen arhiv in poiskati ta članek. (Srbski
dinar, za slovenačku propagandu!)
Največ
mednarodnega prometa se je tako prenašalo preko Štefanovega
(IJS) X400, manj preko Telekomovega. V tem obdobju smo imeli
klasične najete vode X 25, povezane med seboj z modemi majhnih
hitrosti, 1.2 KB/s, 2.4 KB/s in jasno, bilo je zelo drago.
Za primerjavo naj povem, da lahko danes dobite hitrosti: ADSL
512 KB/s za 13.000 sit mesečno in kabel 768 KB/s za 8.000
sit mesečno. Žal cene za 1.2 KB/s ne znam izračunati, da bi
lahko primerjali, zato naj hitrost pove zadosti. V tistem
obdobju so nastali tako imenovani BBS-ji (buletin board system)
- elektronske oglasne deske, kjer so bile na voljo razne datoteke,
predvsem komunikacijski programi in "slike J". Še
vedno pa smo vse te datoteke raje prenašali preko Arnesa v
obliki elektronske pošte, saj so bili prenosi, recimo iz Avstralije
astronomsko dragi in so si jih lahko privoščile samo največje
takratne organizacije.
Za
uvod o Internetu, bi bilo dovolj, naslednjič bo sledila tema
o trenutnih internetnih povezavah in zmožnostih priklopa na
internet ter razlaga posameznih sistemov, ki so primerna in
priporočljiva, za majhna in srednja podjetja. Upam, da vam
ta zgodovina ni preveč zagrenila dneva in lep pozdrav do naslednje
številke. Če pa imate željo in idejo o čem naj bi pisal, pa
lahko pišete na
e-mail naslov.
|